petek, 31. januar 2014

Liebster Award ... hm, kaj to je?


Nedolgo nazaj sem bila na Tamarinem in Klarinem blogu nominirana z Liebster Award, če prav razumem? :S :)

Ok, to mi ni čisto poznano, res nisem domača v teh stvareh. Očitno nisem prava blogerka. Ampak sem se odločila, da nekako tud jst sodelujem v tej igri. Tako, po svoje, s svojimi pravili. :)


11 dejstev o meni

Da bi pisala o stvareh, o katerih moji poznani že vejo o meni, se mi ne zdi smiselno. Mogoče tole pišem bolj zase, da privlečem na plan kakšne dolgo založene dogodke in daaaavne preteklosti. :)

Kaj še ne vemo o meni, pa ne bo škode, če zapišem tule ... :)

1. Anja ima občasno dva obraza. Za drugega vedo bolj domači. ;)
2. Tolk zlo všeč mi je Novo mesto, da bi se moralo res neki velikega zgodit, da bi naredila trajne premike. Hm ... sem to naglas priznala?
3. Če bom imela kdaj priložnost in dovolj volje, bi bila rada čebelarka.
4. Vedno sem sanjarila, da bi bila organizatorka porok, imela svojo slaščičarnico v takem posebnem mojem stilu pa še cvetličarno bi imela. :)
5. Zelo, zelo hitro se navežem na ljudi, zelo hitro jih spustim blizu.
6. Obožuuuuujeeem spanje do onemoglosti. :D In vsako jutro imam borbe sama s seboj. Čisto vsako jutro!
7. Vedno sem sanjala o veliki družini. Hm ... ok, to so bolj želje, kaj bi Anja rada počela in ne, kaj oz. kdo je Anja. No, pa saj to tudi paše zraven, kaj ne? :)
8. Ko nisem "taprava", ko nisem dobre volje me ponavadi ni na spregled.
9. Ne ženi si k srcu ... to pri meni ne obstaja.
10. Malo je takih trenutkov, ampak rada sem tudi sama, čisto sama, sama s svojimi mislimi. In ja, ko se peljem z avtom imam obdobja, ko imam rada tišino. Tudi če sem na dolgi poti imam rada tišino. Ampak ne vedno. Pa mi je zadnjič nekdo rekel, da ne pozna 5 takih. Očitno sem malo čudna. ;)
11. Joj, samo še eno imam na razpolago ... jaz bi pa še kar pisala ... Rada imam živali. Kmalu bo 1 leto, ko je moja prva in edina psička šla na lepše.


Nadaljujem z odgovori na vprašanja Klare in Tamare, tako malo združena vprašanja ...

Kaj najprej narediš, ko zjutraj vstaneš?
Borim se z glasom v glavi, ki pravi "samo še 5 minut". In tako traja sigurno pol ure.

Najljubši citat/stavek/moto/misel?
Kako lepo je živeti ... Vsakič, ko nekdo reče, ko kje slišim, ali pa se zavem, da sama rečem "Kako lepo", mi na misel in tudi v usta pridejo besede "Kako lepo je živeti". In res je. Tako zelo rada to zapojem. :)

Najljubši ustvarjalni pripomoček? :)
Moje roke.

Čemu bi se v življenju težko odrekel/a?
Dolgemu poležavanju in sladkarijam.

Imaš ali si imel/a kakšen vzdevek?
BAnja, Anči, Anika (ok, to reče samo ena oseba ;)), Anica, Ančka (vsi, ki si ne želite nabirati minus točk pri meni, se temu vzdevku izogibajte :D), Ančabančapomaranča.


Tako, moj zaključek zgodbe je tak, da zaenkrat si ne bom izbrala nobenega nominiranca. Mogoče s tem delam komu krivico, ali pač ne. :)



četrtek, 30. januar 2014

Naše Marince - Jarčke


Zadnji teden smo pri nas pridno vadili za današnjo prireditev. Dva komada: Maček Muri in Dekle je po vodo šlo. Potem pa je nastopil moj dvodnevni dopust na Voglu.

Ko sem prišla nazaj, me je na mailu pričakalo tole prisrčno presenečenje. :) 

video

Punce so same zbrale komad in se ga naučile. Potem smo ga pa samo še dvoglasno dodelale. :) Wiii, kaj so ljušne tele naše Jarčke. :)



Tretji smučarski dan


Tolk sem vesela, da končno počnem to ... kljub natrpanemu urniku in premalo spanca ... utrujeno lušno se mam. :)

Danes oz. včeraj sem izkoristila še zadnji dan lanskega dopusta. :S Je kar hudo videt tole, da ne ostaja več nič.


No, imam pa za seboj 3 smučarske dni v tej sezoni. :) Nekaj okrepljenih mišic in nekaj novega smučarskega znanja. Počasi, ko se izkopljem iz dela in ko bo spet kaj lepega vremena, pa spet odrinem gor.

Tokrat je spet padel Vo*gel. Čudovit Vo*gel. Dopoldne je grelo sonce, popoldne pa je presenetila megla in tako smo zaključili smučanje.


Ampak dneva še zdaleč ni blo konec. Po poti nazaj sem se na hitro oglasila v Moš*njah, kjer je sedaj Tadej. Čajček, ogled novega domovanja in za popotnico ... ribo, kadilo in žegnano vodo. ;)
Tole ribo sem dobila v pokušino. Pečena, prekajena in pakirana. Hm ... zna bit dobra, diši že tako.


Iz Gorenjske direktno na pevske, kjer smo pridno vadili za Preš*ernovo prireditev naslednji teden. In Vrba ... moja Vrba. :)


Po pevskih sem spet uletela na angleščino brez naloge, brez gradiva. Ampak tokrat vsaj s svinčnikom. ;) Če pridem jaz čez ta tečaj ... Ampak, ja, počasi tud jst napredujem.

Dan sem je zaključil s prevajanjem, še enim delom, pa drugim ... in bila je ura malo čez ena. Še tole zaključim in evo, ura je pol dveh. :S Jutri bo spet muka vstat.

Nočko!


ponedeljek, 27. januar 2014

Zadnje dni na repeatu


Ko se usedem v avto in se odpeljem na daljšo pot, imam velikokrat rada kar tišino, da sem lahko sama s seboj, da lahko razmišljam ... čeprav to vedno ni ok, ker ženska glava preveč rada procesira tudi takšne stvari, ki to ne potrebujejo ... in potem nastane ... zmeda. :)

Zadnje dni si poleg tega privoščim pa tudi ta dva komada, ki se kar stalno vrtita, ker sta pač lepa. Se bo CD na tistem mestu znucal. :) Pred časom sem našla celo zbirko CDjev z glasbo za v avto in en od teh je tudi ta.

Ja, avto, Anja in ta dva komada na muč na glas. Všeč. :) Ko pa rabim malo zmede, pa ugasnem in samo sledim toku misli. Eh ja, ženske. ;)



petek, 24. januar 2014

Nebeško


Prvič letos in prvič v tej sezoni sem šla smučat. Vzela dopust in šla. Blo je nebeško. Blo je sonce. In blo mi je žal, da nisem šla na smučišče prej, ker je bil sonček že od zgodnjega jutra. Ampak sem nabrala malo zaloge D vitamina. :)

Smučala dva dni ...

Nabrala musklfibra za cel teden ...

In nafilala baterije za kar nekaj časa ... ampak ne tiste baterije, ki pravijo "Anja ni več utrujena", ampak tiste, ki pravijo "Kako lepo je živeti". ;)


Danes pa je pri nas tud namedlo snega ... kr lepo. Sem lahko končno prijela za lopato in kidala. Se že ne pozna več, da sem bla pridna, sproti nameče na novo. Še dobro, da jutri ni delovni dan, da bom v miru vstala in nepreczjutrišla kidat. :D

Takole snežno pravljico imam tu gori. :D




ponedeljek, 20. januar 2014

Me daje nostalgija


Ne vem zakaj, ampak sem s hribi zaključla še predno je zapadel sneg. To ni v moji navadi.

Še predno zapade, ali pa tudi če že zapade, tole bi letos pred poletjem še vidla. Z Barbi sva že potihem delali plane v glavi ... Vogar in pogled na Bohinjsko jezero obdano s snegom. To bi!

Poletno varianto tega pa že imam.


Med boljšimi tabori ever.



Me daje mal nostalgija. :)



petek, 17. januar 2014

I born :)


Ta pesnitev je bila nominirana s strani ZN kot najboljša pesnitev leta 2008. Napisal jo je afriški otrok, jaz pa sem jo našla nekje na spletu.

When I born, I black
When I grow up, I black
When I go in Sun, I black
When I scared, I black
When I sick, I black
And when I die, I still black

And you white fellow
When you born, you pink
When you grow up, you white
When you go in sun, you red
When you cold, you blue
When you scared, you yellow
When you sick, you green
And when you die, you gray
And you calling me colored?


;)



Nabasan četrtek


Kaj počnem, da nimam časa.

Navaden četrtek ... po službi šibam domov, da si pripravim nekaj za jest, se ravno vsedem, pojem in je ura že toliko, da šibam v dolino na pevske vaje naše skupine Mladoletje. Itak, najti parkirišče v mestu popoldne vzame kar nekaj časa.

Na vajah trenutno vadimo za prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na Hrušici v Ljubljani, v soboto pa naša okrnjena zasedba poje na Otonovem krstu.

Po vajah sem spet šibala po Barbi in na prvo hitro testno vožnjo (ekstra kratko :)), ker je bil ob 20. uri že koncert Vla*da Kres*lina v Stari čol*narni na Loki. Super je blo. Ampak res! Mislim, da je bil samo en komad, ajde, mogoče dva, da ju nisem znala, vse ostalo sem pela. Naglaaas! Super je blo. In blo je nekaj posebnega. Ob koncertu tudi degustacija vin, prigrizek in na koncu sladica. Am, in ker je bla taka super priložnost, sem si privoščila ... trojni CD z original podpisom ... srečo in veselje se opazi. :D Pa slikale smo se tud z njim. Ampak ... slike so nikakve, zato le delni dokaz, da se je to res zgodilo. ;)


Ura je bila že pozna, domov sem prišla malo pred 23. uro. In doma me je čakalo še eno konkretno delo. Sodelavka je bila čisto nesrečna, ker ni dobila nikogar da bi ji izdelal torto. Itak, pa je najprej pomislila na Anjo. Am, Anja se ne gre takih stvari. Nima časa. In ker je bla srota čist obupana oz. je res, res rabila to zadevo, sem ji ponudila alternativo. Ok, torto naredi sama oz. jo dobi drugje, ajde, imitacijo igračke bom pa že nekako naredila.

Uf, že dolgo nisem delala tega, sem kar mal ven padla iz forme. Ampak sem se spravla na delo in izdelek je bil končan pozno. :) Ja, pozno. Če bi imela čas, bi se še malo bolj igrala. Ampak za tisto minuto veselja za enoletno deklico bo tole čisto ok. :)


Tako, treba je blo še poštimat stanovanje na eno normalno stanje in ura je bla 1.30, ko sem se spravla spat. Zjutraj pa ob malo čez 7 vstajanje. In ne, nisem se naspala. Čez dan ne bom mogla nadoknadit, zvečer bom spet pozna, jutri zjutraj spet vstajanje ... začaran krog. Eeh, pač eni so taki, da ne rabijo dosti spanca, jst pa ga rabim, ampak mi ga ne uspe nabrat.




sreda, 15. januar 2014

torek, 14. januar 2014

Mojim orhidejam čist dogaja


Vse tri naenkrat cvetijo. 

Zadnjič pa sem bila v Ljubljani in ker je bilo še nekaj časa, sem skočila pogledat rožice in kupila tale fikus. Pa ravno danes sem brala, da je fikus čistilec toksinov. No, zdaj ga imam tudi jaz.





ponedeljek, 13. januar 2014

Ajde, akcija! Migaj!


Kolikor že rada načrtujem, organiziram ... sem trenutno padla v eno tako zmedeno obdobje, ko sem čisto neorganizirana, zmedena, v ihti, občasno brezdelju (v katerem, priznam, se ne znajdem ravno najbolje) in potrebujem nov začetek. Itak, zajtrki so se potem nekako razblinili, zjutraj spet v naglici vstajam in hitim v službo, da lovim zadnje minute. Ampak to ni najslabše kar se mi dogaja. :S

Opazila sem, da je zame kmalu ok kar veliko stvari. Tako mrzlično pospravljam, ko pridejo obiski, prej ni časa. Ker se lotim veliko stvari in potem že hitim naprej, ostane načetih veliko stvari, ki pa se ob koncu dneva ne znajdejo nazaj na svojem mestu, ampak čakajo nekje na odprtem, da jih ponovno primem v roke. :) Pa sem si ravno včeraj rekla, da ne, tega si ne bom dovolila več. Zase! Tudi zame je pomembno, kako zgleda stanovanje in kako se v njem počutim! Četudi to vzame pol ure v dnevu. Prav tako posoda. Včasih še pojesti nimam časa, kaj šele za posodo, pa potem počaka na prvi prost trenutek. Ne! Organizacija je potrebna tudi tu. Ne bom šla spat, predno ne poštimam teh stvari.

Telovadba. Težko verjamem, da že več kot eno leto nisem šla na telovadbo! Ja, to se pozna na počutju, na kondiciji ... in potem še ta nerodni prst in sem tam, kjer sem. Brez kondicije, pa ravno zdaj, ko bi že samo za stojo na smučkah rabila ... Zato sem v petek začela s takimi posebnimi vajami, ki vzamejo ravno pol minute časa (zdaj v začetku, kasneje se stopnjuje). Imam prav urnik vadbe za vsak dan. In ... napredujem. :) Ob enem pa razmišljam, da bi se spravila na telovadbo.

In nenazadnje, moje ljubo smučanje. Ne morem verjet, da mi je skoraj vseeno zanj. No, ne čisto. Krivo je namreč to, da nimamo snega in v meni še ni prebudilo željo po smuki, čeprav je že krepko januar in je tako razmišljanje in vzdušje skoraj greh. Zato sem se včeraj na hitro dogovorila, da grem (upam, morda) prihodnji teden na Vogel. Držim pesti, da bo vreme, vzdušje bo samo po sebi prišlo. :)

V glavnem, na ogledalo sem si nalimala ... Ajde, akcija! Migaj! :)


nedelja, 12. januar 2014

Šivala


Končno spet šivala. Tokrat povšterček, napolnjen s sivko za v vzglavnik.

Ker pa smo imeli z Mladoletjem silvestrovanje in je vsak pripravil eno darilo za tistega, za katerega je bil določen, sem šivala. :) Te slikce nimam, sem pa sešila en tak držalnik za čajno skodelico. Sama pa sem dobila tole darilo (na sliki spodaj). :) Sladko po moje in knjižico, da bom lahko malo modrejša. :)




sobota, 11. januar 2014

Večer družabnih iger


Ko tako padeš v te igre, da ti tudi po odhodu gostov še ni za it spat. :) Kljub temu, da me čaka dolg in (spet) zaseden dan. Skavti in Mladoletje. 




sreda, 08. januar 2014

Za prijetno dušo


Včasih moraš kaj na hitro ... za dušo, za drugo prijetno dušo. :)

Predpasnik #2.


torek, 07. januar 2014

Povožena

 
Ne morem reči, da ni časa. Res je, da si ga ne vzamem za določene stvari ... so stvari, ki kar hitro izpodrinejo druge. In potem se zgodi, da sem nazadnje knjigo brala ... nimam pojma kdaj. Sploh pa ne, da bi prebrala celo knjigo. In glede na to, da delam tam, kjer delam ;) bi si kaj takega lahko večkrat privoščila. Seveda, ne v službenem času, doma!
 
Včeraj me je naša mami navdušila nad tole knjigo, menda jo je brala celo noč pa vse do 3. ure zjutraj, eni pač uživajo dopust. :) Ok, jaz si tega ravno ne morem privoščit, ker delam zjutraj. Sem se je pa lotila popoldne, nakar me je kar hitro zmanjkalo ... tako kot po navadi, ko berem knjige. Po okrepčilnem počitku, ko sem nabrala dovolj moči ;) sem se je pa lotila. Hja in vztrajala kar dolgo. In danes ... sem vsa povožena, ampak komaj čakam na nadaljevanje. Me je blo že strah, da sploh več ne bom znala past v knjige. No, evo me. :D
 


ponedeljek, 06. januar 2014

Vse pa tudi ne sodi v cerkev


Točno to. Pa sem mislila, da samo jaz tako razmišljam. Ne moti me ne skakljanje po cerkvi, ne glasno pogovarjanje ... pač pa bomboni, lizike, krhlji in vse podobno ... ne vem. Res je, da nisem v koži teh staršev, ampak pri tej pameti, ki jo imam, mislim, da moje otroke ne bi pitala med mašo. :)

So otroške oz. družinske maše pač za to, da otroci dojemajo vse okoli tega na svoj način, naglas, potiho, sedeče, skakajoče, tečkasto ... kakorkoli. :) In je ok. Hja, ničkolikokrat pa opazim ljudi, ki ne trpijo ne enega ne drugega in so mnenja, da morajo biti tudi otroci v klopi pridni in kot pribiti čakat na konec maše. P

Pa nikogar ne obsojam, le delim svoje mnenje. Vsak dela, kar se mu zdi prav in kakršne navade je prinesel iz družine.

Ko sem bila še majhna, je kakšna tetka med mašo tudi ponudila bonbon, ki sem ga, itak, z velikim veseljem pojedla. Ne pomnim pa, da bi naša mami kdaj prakticirala sladko oz. karkoli užitnega za med mašo. Še najtežje pa gledam ljudi v cerkvi, ki na vsa usta, ampak res na vsa usta, prežvekujejo čigumi. Pa to odrasli ljudje! Kaj jih res nikoli niso učili pri verouku?

Eh, zakaj sem se tega pisanja sploh lotila? V bistvu me vse to sploh ne moti tako zelo, vem samo, da jaz si pri svojih otrocih tega ne bi želela. Lahko pa se obrne čisto drugače, ker zarečenega kruha ... :)


nedelja, 05. januar 2014

Silvestrovo in vse okoli


Koooončno odjadrala v/pod hribe. 2013 res ni bilo moje leto za hribe, verjamem pa, da 2014 bo!
Od 30. 12. do 1. 1. 2014 smo bivali na kmetiji pri Vazniku nad Bohinjsko Belo. Malo smo pohajali okoli, šli smo do Blejskega jezera, na Galetovec, kjer smo kar dobro stopali po snegu, silvestrovali, igrali družabne igre, jedli, pili in se veselili. :) Vse to v družbi šestih Dolenjcev.

Na spodnji sliki del Activityja, ki ga ne smem odkrit, ker je pri Barbi zastavljen kot uganka. :)

Zadnjega v letu sem preverila zalogo ubijalca migrene, ugotovila, da je na zalogi in z največjim veseljem ZAGRIZLA v domačo smetanovo potico. Mmm ... vredno pregrehe. :)


Poleg vsega smo se pa tudi malo afnali. ;) Take bolj všečne slikce so tule ...


Srečno!




sobota, 04. januar 2014

Masirala bi


Že dooolgo me drži, da bi se pa enkrat udeležila mal boljšega tečaja masaže. Ok, ne tistega za 1 mesec, ampak enega takega šnel kurz za 1 vikend ali kaj podobnega.

Pa mal brskam ... pa brskam, sm kaj pa jst vem kaj kje je ok in kje ni. :S

In potem bom masirala ... am, čeprou, bi bla skor raj tista, ka bi nad mano izvajal masažo. :D



četrtek, 02. januar 2014

Čarobno jutro


Moje prvo jutro v 2014 tule ...

2. 1. 2014, Herinja vas. 

Love it. :*


* * *




sreda, 01. januar 2014

Luksuz in povratek nazaj


Zaljubljena sem v hribe. Priznam. :D Ampak v hribih preživet Silvestrovo in še kakšen dan ... mmm, čisto po mojem okusu. Skratka, luksuz. :)

Tko smo se od 30. 12. 2013 - 1. 1. 2014 potepali po gorenjskem koncu. Natančneje na 900 metrih nadmorske višine, nekoliko višje od Bohinjske Bele. In tam smo doživeli sneeeeeg. Prvi letošnji sneg na Galetovcu (1265 m). Če bi blo vse prav, bi moral bit prekrasen razgled ... mi pa smo imeli meglo. :S No, smo se tolažili pa z osvojenim vrhom in snegom. :)


Naša draga Ninica pa jutri odhaja nazaj na Poljsko. Češ da ... ;) Ja, češ da se vrača med Erazmovce. :)
Za popotnico in srečno pot ... še nekaj afnarij. ;)

:*