ponedeljek, 29. september 2014

Na vrhu mojega sveta - 2864 metrov n. v. 27. 9. 2014


Sicer sem bila že dolgo odločena, da pojdem na Triglav, ampak se je ideja o tem kar odmikala pa odmikala ... zaradi vremena. Volja je že bila, ampak kaj ... No, dokončno pa je padla odločitev zadnjih 14 dni, ko sem opazovala, da bo ta vikend lepo vreme. In sem bila odločena da grem. V kakšni obliki oz. v kakšnem tandemu, do zadnjega nisem vedela, vedela pa sem, da od te odločitve ne odstopim. Pa bi šla za dva dni, ampak ... hja, zakaj bi uživala, če lahko pičiš gor in dol v istem dnevu. ;) Uživat bom šla z Barbi, to mi je jasno. :) Ampak na Triglav več letos ne. Dovolj je bilo. :P

Ja, torej, bila sem na Triglavu. In ko se naslednjič spet odpravim gor, bom imela tule zapiske in napotke, na kaj bit pozorna, kolk časa vzame ... :)

Namen je bil, da z Davidom kreneva ob 5. uri zjutraj iz Pokljuke (iz Rudnega polja). Iz Novega mesta sem krenila malo čez 3. uro zjutraj, v Ljubljani malo počakala na zamudnika ;), potem pa sva krenila proti Pokljuki. Vmes je blo treba še nabavit sendviče, samo kaj ko so vsi Petroli po poti zaprti, ali jih pa vse povrsti prevoziš. ;) No, sendviče sva dobila, do Pokljuke pa sva prišla ravno malo pred 6. uro zjutraj. Tako, štart ob 5.49.


Hodiva, hodiva, hodiva 10 minut, pa je blo treba nazaj po očala. Ja, brez očal v hribih pa ne gre. :S
Tako da je bil štart iz Pokljuke praktično ob 6.10. Tam nekje.

Krenila sva v čisto temo, potem pa se je počasi začel pri planini Konjščica delat dan. In z njim lepe slike. :)


Malo pred Vodnikovim domom sva srečala tale dva skurjenca in od tu naprej je bila pot kar nekako lažja. Hitreje je minilo in bolj pestro je bilo. Lina in Matej. :)

Pri Vodniku prvi boljši postanek za zajtrk, potem pa skupno nadaljevanje poti. Tu nekje smo dojeli, da bomo skupaj premagovali višinske metre in hodili skupaj. :)


Do Planike smo imeli dobre 4 ure hoje, potem malo počitka za škljocanje, nabiranje moči, okrepčilo, razgled, občudovanje mogočnosti gora ... eno veliko veselje. Z Barbarinim Nikotom sem si res dala duška.

Potem pa se začne ...


Od Planike dalje tudi približno ni enostavna pot. No, vsaj zame. In ker je bilo treba prit še pred temo v dolino, je bilo treba kar pljunit v roke. No, bolj v noge. ;)

Ampak nam je uspelo, od Planike do vrha Triglava smo rabili 1 uro 45 minut. Na vrhu pa čas za obeležitev vseh možnih poz. :P


Trije od štirih smo bili na vrhu v soboto prvič. Sobota, 27. 9. 2014, to je sobota, ko se piše zgodovina slovenstva. Našega slovenstva. :) Nona, ki smo jo po poti kar nekajkrat srečali, nas je takole po zadnji plati.


Še malo razgleda na vrhu, gužvanja s Poljaki in Čehi ... Slovenci smo bili v manjšini.
Po poti nazaj pa smo srečali Erazmus študente, napravljene zelo češko in mi ni čisto jasno, kako so/bodo ti reveži prilezli gor z vso kramo, rukzaki večjimi od njih samih. :S

Tule pa še naša nona in Danijel. :)


Povratek v dolino je bil brez slik in zelo redkobeseden. ;)

Pokljuka - Planika - 4 ure 15 minut.
Planika - Triglav - 1 ura 45 minut.
Triglav - Planika - 1 ura 10 minut.
Planika - Pokljuka - 3 ure.

#aspirininmagnezijobvezno
#Nikojezakon
#sempačtečkainnilušnobitzadnja
#kakolepoježiveti
#gamsen
#dvagradbincageodetinveterinarka




četrtek, 18. september 2014

Prenov(ljeni) obiski :)


Navaden četrtek v tednu, hiša pa polna in živahna. :)


Punce, hvala za ljušno popoldne, sem za, da še ponovimo. V taki al pa kakšni drugačni obliki. Na istem mestu ali pa drugem. Enkrat, dvakrat ... :)



Hribi v času posla ;)


Mala planina in Velika planina #5

V času posla ... malo za hec. ;) Najlepše je pobegnit iz službe malo prej in it v hribe. Najbolj in najlepše izkoriščen dan. Tokrat s sodelavko Vanjo.


Sva šli izkoristit zadnje lepe dni. Napoved je bila zelo lepa. Res taka, kot si je človek lahko samo želi. Realna slika je bila sicer malo manj lepa ... pač taka, kot se Velika planina meni vedno pokaže. :) Tudi če je sonček, gor ni čisto sonček. Pa se nimam kaj pritoževat. Nabrali sva malo D vitamina, spočili oči, se nadihali svežega zraka in pičili nazaj v dolino, da naju ne ujame črni oblak, ki se je valil za/pred nama.

Sicer pa je bila tole tudi blaga priprava na Triglav. Še vedno optimistka. ;)


ponedeljek, 15. september 2014

Pobeg v hribe

Golica, 2014 #5

Tokrat v zasedbi Nina, Anja. Najboljša možna izbira preživete nedelje, ko v dolini poplavljajo že tudi najmanjši potočki ... midve pa sva jo mahnili na Golico na 1835 metrov nad morjem.

Vreme sicer ni bilo idealno, bilo pa je več kot zadovoljujoče po vsej tej vodi v zadnjih dneh. Sonček, meglice, oblaki, veter in na koncu rahel prš.


Na vrhu pa malo afnanja. :)

#tutzauhribemorambitlepa
#knč


Ampak želja po Triglavu še vedno ostaja. Kondicijo, recimo da imam, samo vreme ga neki biksa že celo poletje.

Plan je tak, da bo zdaj ta in naslednji teden sonček, ki bo stopil sneg in bo Triglav zadnji vikend v septembru prehoden in fuul lep. In me bo videl. In ... ja, na to računam. ;) To je v bistvu potem zadnja priložnost letos. Če se ta plan izjalovi, potem mi za letos Triglav odklenka in ni plana B. Eh ja ...






nedelja, 07. september 2014

Teta Anja :)


Pa jo imamo ... našo princesko. :)




sobota, 06. september 2014

Moje poletje


Kaprije 2014

Letos pa odlično vreme, ravno prav toplo, ne prevroče, morje super toplo, čeprav rabim trenuuuuutke, da se spravim not. Odlična družba, ljušno vzdušje ... skratka, za dušo in telo. :)


Tolk, kot sem bla pa letos na morju pa že dolgo ne. Pa sem le uspela segret in pregret kosti. Mal pa je vsega tega pobrala tudi koža. ;)

Danes pa je bil en tak poseben dan. Dan za hči in očeta. :)
Naša mami je šla namreč na en izlet po Sloveniji in da ne bo oč sam, sva že zgodaj popoldne šla pospremit skupaj s sosedi Leo, predno je stopila danes v zakonski stan. Potem pa sva planirala skupno kosilo. Pač nekje zunaj. Tale zakuska okol poroke se je mal zavlekla, narod se je najedel in ni bil več lačen. :) Vmes sem še skočila na klepet z Ančico, še na "kratke" pevske, potem pa na Loko na večerjo z očitom. In blo mi je zlo všeč. :)