Bil je navaden četrtek med tednom. Za nekatere delavni, študiozni, počitniški, za mene le dopustniški. ;P
Pa smo jo krenili proti Ljubelju, tam pustili avtomobile in se odpravili peš na izi turo do Planine Prevala (1311 m). Moj prvi vzpon/pohod od poškodbe. ;) Pa je šlo brez večjih problemov.
Tale tura je taka ljušna, otrokom pa tako zelo zanimiva, ker je prvič lahka, drugič pa avanturistična zaradi tunela. Naši so šli po trikrat skozenj. :)
V hribih sem že marsikaj doživela. No, samo v vednost ... na tej planini kuhajo vso hrano sproti. No, sproti, iz skrinje. :) Kar pomeni, da se jo najmanj pol ure čaka. Tako je naš postanek na planini bil debelih nekaj ur. ;) Predno smo se spravil naročit smo prej malo poležali, se pofotkali ... potem pa še slabo uro čakali na hrano. Pa pojedli ... no, tu nimajo zame nič. Sem jedla iz nahrbtnika. :S Pa je šla jota, žganci ... O ja, kislo mleko je pa blo! Joj, delam krivico kuharci. ;)
Sto in ena slika je bla posneta, tako da je bil čas za povratek v dolino. Še nakaj skupinskih, pozerskih ... ;)
Letos res ni zneslo večkrat v hribe, ampak še pridejo na vrsto ... zagotovo.
O, lep pohod ste naredili. Pa še lepše slikce! Maš nov fotoaparat? Vidim tam nekega sorodnika mojega Nikota. :)
OdgovoriIzbrišiKo boš šla naslednjič kaj v hribe se še malo name spomni. Zihr bo kakšno popoldne sončno in prosto za pobeg v naravo.
Nimam novega, le v roke danega, pa da sem lahko še fotografa pofotkala in tko nardila miljavžnt slik. :)
OdgovoriIzbrišiAbsolutno se dogovorimo za hribe!
Naslednjič se splača podaljšat pohod še do Roblekovega doma (še lepši razgled ;)
OdgovoriIzbrišiDrgač pa fjan slikce!!
pozdravi, Mici
Tam pa že bla. ;)
OdgovoriIzbriši