Misija osebna izkaznica

Zakaj bi bilo enostavno, če ne rabi bit. Hm ... Zato. Nimam odgovora.

V nedeljo smo se odpravljali na Kaprije na delavni dopust, skratka, dopust. Zjutraj sem začela z iskanjem osebne izkaznice, jo iskala, iskala ko pr norcih, angažirala mami v dolini ... neuspešno. Kaj pa zdaj?!

Nič, z busom so me pustili doma. Takoj v ponedeljek zjutraj sem šla na UE Nm, naročila pasuš in se kar počasi z vso prtljago odpravila proti Celju, kjer lahko še isti dan dvigneš potni list. Ob 12. uri sem ga imela v roki, potem pa se je šele začelo. 

2 uri vožnje do Karlovca in lovljenje busa za Šibenik. Mela sem torpedo v riti, blo je noro. Zadnjih 5 minut pred odhodom, sem ujela bus, se ugnezdila na najem za nadaljnjih 5 ur in čakala Šibenik. Pričakal me je s takimle zahodom. :) Čez dobro urco pa sem že bla na Kaprijah. Pa je blo vse poplačano.

No, ampak zgodba z izgubljeno osebno se tu ne zaključi. Takoj v torek po povratku s Kaprij sem našla osebno. Na tistem mestu, kjer niti iskala nisem, češ da tam osebne ITAK ni. :S Guess again. Ok, od zdaj naprej bom imela dokumente malo bolj pod kontrolo.

No, čeprav, v tem tednu sem denarnico že dvakrat založila in dvakrat našla.

Nimam pojma kaj povzroča to mojo zmedenost, pozabljivost ...

Imam pa vsaj potni list. :D