Maturantski ples

Sobotno popoldne, večer in noč sem preživela malo drugače, kot pa ostale sobote. Minilo je v odlični klimi in taki lušni družbi. Prav vsaka minuta je bila nekaj posebnega. Morda sem podoživela ponovno malo svojega maturanca.

Povezovalec programa je bil Domen Valič, ki je prijetno presenetil ter maturantom in maturantkam naredil res lep večer.

Pa naj slike povedo svoje.

Naš lepi Domen, pravijo mu tudi mačo iz Trške Gore in njegova plesalka Živa.

Meni je blo super lušno in čisto prehitro je bilo konec večera.

Ok, ne bom se hvalila, ampak ... no, malo pa že lahko, ne? ;)

Z Jurijem sva zmagala na srčkovem plesu. Po spletu naklučij je Jurij dobil moder srček z napisom Harry Potter, jaz pa rdečega z napisom Ginny Weasley. Hja, pa sva zaplesala. Očitno tako "dobro", da sva na koncu pobrala glavno nagrado. :)

Na koncu še skupinska.

Pa je vikenda konec

Ta Anja zadnje čase res nekaj pošteno sanja. Kako ne, ko pa imam tedne še bolj nabite, kot pa vikende, pa že za vikend je noro.

No, ta vikend sem začela s puncami (H in B) na dolgo načrtovani tortici na Loki. Toooooliko novega, všečnega ušesom, da je padla (spet ;), pa nikoli ni izboljšav, mogoče tokrat pa bo) odločitev, da se moramo malo bolj pogosto dobivat. Ja, drugače je, kot je bilo še ne dolgo nazaj, ampak ... je zanimivo.

Sobota je minila ... zdaj, ko pomislim, v bolj klimi izležavanja. Nisem čist taprava (bila) ... no, sobotni večer pa v zanimivi družbi. ;)

V nedeljo smo v krščanske vode sprejeli našega najmlajšega člana Mladoletja, Žiga. V Štepanji vasi smo z Mladoletjem peli na krstni maši in bilo je res lepo, čarobno. Slikice še sledijo.
Popoldne smo se B potepale in iskale zakladke. Kaj vse smo našle, in česa ne, je strnjeno v tejle objavi. Pa klasika ... večerne nedeljske vaje.

Pa je vikenda konec. Ne morem verjet!

Piše se zgodovina

Današnji dan gre v zgodovino novomeških odraslih skavtov. Imeli smo prvo srečanje z bivšimi voditelji, ki so vodili Gorjanske medvede.




Zbralo se nas je kar nekaj tistih, ki želimo zbuditi spet naše skavtstvo, malo pozabljene veščine ... Lepo kaže in zelo vesela sem, da smo se tega lotili. Tako, še ena stvar več na mojem urniku, ki že tako poka po šivih. ;)

Prvi članek

V zadnji številki Skavtiča (skavtska revija) je članek o odraslem skavtstvu, katerega sva pisca Blaž in moja malenkost. :)
Klik, klik.

Pa je kar uspelo, sem kar ponosna na tale članek. ;)

Naložba v prihodnost

Ravno danes, ko smo se peljale punce iz vaj z Mladoletjem, smo se pogovarjale, kaj vse smo počele nekaj let nazaj in kako so skavti res nekaj ... zakon stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju. Enostavno in preprosto naložba v prihodnost. Če daš to priložnost svojemu otroku, ma to si naredil eno odlično potezo za vzgojo otroka, mladostnika ...  al kako bi temu rekla. ;) Ampak, nikoli ni prepozno. Tudi kot odrasel še vedno lahko izkusiš skavstko življenje, sicer malo drugače, pa vseeno.

Ja, in med tem, ko so dogodki iz skavtskega življenja kar vreli iz 4 sopotnic, ki smo, mimogrede, vse skavtinje, sem pomislila ... škoda res, da nisem imela že od vsega začetka svoj blog, kamor bi lahko vse te dogodivščine strnila. Tako pa ostajajo le blagi spomini na taborne šole, tabore, poznanstva ... Ampak, ker tudi za to stvar ni nikoli prepozno, sem nedolgo nazaj poskrbela za to. Tako, zdaj pišem zgodovino, ki morda kdaj še pride prav. :)

Včeraj pa sva z Renato krenili proti Ljubljani. Šli sva na predstavo Čarovnice iz Eastwicka. Ma, bla je odlična. Katarina mi je sicer omenila, da je dobra, ampak da je tko dobra, si pa nisem mislila. In že takoooo dolgo nisem poslušala mjuzikla, da je prav pasal.

Ja, ampak imam pa še željo slišat mjuzikel Moje pesmi, moje sanje. Pred leti sem ga zamudila, upam, da še kdaj zaigrajo.

Nebeško

Zadnje dni si ne vzamem časa ravno za oddih, kaj šele za kakšno objavo.
Zvečer sem, po dolgem času, eno na kratko odspala od utrujenosti, tako da sem zdajle čila za pisanje nove objave.

Prejšnji vikend so imeli v Kočevskem Rogu voditelji tabornih šol in SKUTER (skupnost trenerjev, vsaj mislim) neke vrste načrtovanje. Pa sva bili s Tejo tehnični. Beri kuharici. :) Mislim, da sva delo opravili, kot je treba. No, pa to ni toliko pomembno. Hotela sem napisat, da sem za mojega Twingiča nabavila verige, katere sem v Rogu sama namontirala. In ni tako težko, sploh ne. Potem pa še vožnja po nori cesti ...

Skoraj, da nismo srečali medveda, srečali pa smo resnično jelena z ogromnim rogovjem.

Danes pa je bil odličen dan tako in tako. Preživela sem ga v družbi dveh bratrancev na Krvavcu. Noro dobro, odlično, ni boljše odločitve, kot je bila ta, da smo kljub slabi napovedi odpeketali na Krvavec in se naužili prelepih sončnih žarkov.

In vragolije, ki sta jih počela ...

Prelepa sobota. In sneg še kar naletava. Nebeško. :)

Moja, moja.

5696 dni v moji družbi, vse do danes.

Moja, moja.