Ravno danes, ko smo se peljale punce iz vaj z Mladoletjem, smo se pogovarjale, kaj vse smo počele nekaj let nazaj in kako so skavti res nekaj ... zakon stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju. Enostavno in preprosto naložba v prihodnost. Če daš to priložnost svojemu otroku, ma to si naredil eno odlično potezo za vzgojo otroka, mladostnika ... al kako bi temu rekla. ;) Ampak, nikoli ni prepozno. Tudi kot odrasel še vedno lahko izkusiš skavstko življenje, sicer malo drugače, pa vseeno.
Ja, in med tem, ko so dogodki iz skavtskega življenja kar vreli iz 4 sopotnic, ki smo, mimogrede, vse skavtinje, sem pomislila ... škoda res, da nisem imela že od vsega začetka svoj blog, kamor bi lahko vse te dogodivščine strnila. Tako pa ostajajo le blagi spomini na taborne šole, tabore, poznanstva ... Ampak, ker tudi za to stvar ni nikoli prepozno, sem nedolgo nazaj poskrbela za to. Tako, zdaj pišem zgodovino, ki morda kdaj še pride prav. :)
Včeraj pa sva z Renato krenili proti Ljubljani. Šli sva na predstavo Čarovnice iz Eastwicka. Ma, bla je odlična. Katarina mi je sicer omenila, da je dobra, ampak da je tko dobra, si pa nisem mislila. In že takoooo dolgo nisem poslušala mjuzikla, da je prav pasal.
Ja, ampak imam pa še željo slišat mjuzikel Moje pesmi, moje sanje. Pred leti sem ga zamudila, upam, da še kdaj zaigrajo.
