Greva gor 2 #4

Sva šli gor. Tokrat malo manj gor, no, toliko, kolikor je čas dopuščal.

En hiter skok na Šmarno goro. Zame prvič, za Barbi tretjič (?).

O ja, tale Šmarna pa ni od muh. ;) Že ko sva prišli na parkirišče, je tam mrgolelo tekačev. Kot bi bilo že čisto poletje, vsi razgaljeni ... midve pa v polni planinski opravi. Gojzarji, nabuhan rukzak, pohodne hlače oz. trenirka ... in akcija.

Do prvega klančka sva že ugotovili, da ne spadava tja. ;) Pač to niso hribi, ampak je modna revija, kjer vidiš vse najnovejše smernice tekaške in "pohodne" opreme. Od tam dalje sem svoj pogled usmerjala bolj proti tlom in ne gor, ker mimo naju so dobesedno švigali in to ... a sem že omenila? ... oblečeni po zadnji modi. ;)

Na vrhu pa, da ne govorim. :) Pravi turizem in spet ... razkazovanje cunjic in solarične kože ...

Zaključek: Šmarna gora naju ne bo več vidla. No, vsaj v takem planinskem smislu ne več. ;) Mogoče na kakšen spehod v čevlčkih ... ;) Eh, ne. :P Je blo pa zanimivo, priznam.

Tako, aprilski Greva gor 2 obkljukan.

Greva gor 2 #3

Pravi marčevski pohod je bil tokrat v troje. Na Sveto Trojico nad Pivko.
Prekrasen sobotni dan.

Ob pogledu na sosednje, gorenjske, hribe, so vrhovi še vedno vsi v belem. Kar pomeni, da še ni čas za tja. Morda pa že aprila. Morda.

Našle smo še 2 zakladka, imale čudovit sonček, nadoknadile xyz* za nazaj in se imele noro lepo. * Ko se po dolgem času dobimo vse na kupu, je neizgovorjenega veliko. Ravno prav za eno sobotno dopoldne, no skoraj cel dan. ;)

Greva gor 2 #2

Na čudovit februarski dan, 14. marca :), sva jo ubrali na Primorsko. Natančneje na Kucelj na Čavnu, 1237 m. V teh mrzlih in oblačnih dneh sva obe rabili tale najin "izhod". Pa če bi bilo sonce, ali pa dež. Sonček sva iskali in ga tudi našli. :)

Sicer burjasta Primorska, ampak čudovita. In februarja ni kar tako okoli skakat brez bunde. Tega februarja pač je. :)

Naj pojasnim. Januar se je nekako izšel. Za februarja sva imeli obe res lep namen it gor, pa ko sva se časovno končno uskladili, nama je vreme zagodlo. Zato je bil februar odložen na naslednji prost termin, ki se je zgodil danes. :)

Pomlad že kaže vse svoje barve. Midve pa počasi nabirava kondicijo, saj so letošnji plani veliki. Zelo veliki! :)

In marec ;) bo kmalu tu. Že jutri. :P Tako naslednji pohod gor pride kmalu na vrsto. Se ga že veselim. :)

Greva gor 2 #1

Greva gor 2 je najin letošnji projekt, ko bova hodili gor. V najine hribe. :)

Prvi, januarski, je bil "vzpon" nad plezalno steno v Ospu, na Socerb pa potem do gradu ... in še v Ankaran, pa še po zakladek na Tinjan.

Je bil pa tokrat še toliko bolj poseben dogodek, saj sva preizkusili njen novi objektiv ... mini. In meni je všeč. :)

Stol #2

Včerajšnji dopust z mami na Stolu ...

Na vrhu mojega sveta - 2864 metrov n. v. 27. 9. 2014



Sicer sem bila že dolgo odločena, da pojdem na Triglav, ampak se je ideja o tem kar odmikala pa odmikala ... zaradi vremena. Volja je že bila, ampak kaj ... No, dokončno pa je padla odločitev zadnjih 14 dni, ko sem opazovala, da bo ta vikend lepo vreme. In sem bila odločena da grem. V kakšni obliki oz. v kakšnem tandemu, do zadnjega nisem vedela, vedela pa sem, da od te odločitve ne odstopim. Pa bi šla za dva dni, ampak ... hja, zakaj bi uživala, če lahko pičiš gor in dol v istem dnevu. ;) Uživat bom šla z Barbi, to mi je jasno. :) Ampak na Triglav več letos ne. Dovolj je bilo. :P

Ja, torej, bila sem na Triglavu. In ko se naslednjič spet odpravim gor, bom imela tule zapiske in napotke, na kaj bit pozorna, kolk časa vzame ... :)

Namen je bil, da z Davidom kreneva ob 5. uri zjutraj iz Pokljuke (iz Rudnega polja). Iz Novega mesta sem krenila malo čez 3. uro zjutraj, v Ljubljani malo počakala na zamudnika ;), potem pa sva krenila proti Pokljuki. Vmes je blo treba še nabavit sendviče, samo kaj ko so vsi Petroli po poti zaprti, ali jih pa vse povrsti prevoziš. ;) No, sendviče sva dobila, do Pokljuke pa sva prišla ravno malo pred 6. uro zjutraj. Tako, štart ob 5.49.

Hodiva, hodiva, hodiva 10 minut, pa je blo treba nazaj po očala. Ja, brez očal v hribih pa ne gre. :S
Tako da je bil štart iz Pokljuke praktično ob 6.10. Tam nekje.

Krenila sva v čisto temo, potem pa se je počasi začel pri planini Konjščica delat dan. In z njim lepe slike. :)

Malo pred Vodnikovim domom sva srečala tale dva skurjenca in od tu naprej je bila pot kar nekako lažja. Hitreje je minilo in bolj pestro je bilo. Lina in Matej. :)

Pri Vodniku prvi boljši postanek za zajtrk, potem pa skupno nadaljevanje poti. Tu nekje smo dojeli, da bomo skupaj premagovali višinske metre in hodili skupaj. :)

Do Planike smo imeli dobre 4 ure hoje, potem malo počitka za škljocanje, nabiranje moči, okrepčilo, razgled, občudovanje mogočnosti gora ... eno veliko veselje. Z Barbarinim Nikotom sem si res dala duška.

Potem pa se začne ...

Od Planike dalje tudi približno ni enostavna pot. No, vsaj zame. In ker je bilo treba prit še pred temo v dolino, je bilo treba kar pljunit v roke. No, bolj v noge. ;)

Ampak nam je uspelo, od Planike do vrha Triglava smo rabili 1 uro 45 minut. Na vrhu pa čas za obeležitev vseh možnih poz. :P

Trije od štirih smo bili na vrhu v soboto prvič. Sobota, 27. 9. 2014, to je sobota, ko se piše zgodovina slovenstva. Našega slovenstva. :) Nona, ki smo jo po poti kar nekajkrat srečali, nas je takole po zadnji plati.

Še malo razgleda na vrhu, gužvanja s Poljaki in Čehi ... Slovenci smo bili v manjšini.
Po poti nazaj pa smo srečali Erazmus študente, napravljene zelo češko in mi ni čisto jasno, kako so/bodo ti reveži prilezli gor z vso kramo, rukzaki večjimi od njih samih. :S

Tule pa še naša nona in Danijel. :)

Povratek v dolino je bil brez slik in zelo redkobeseden. ;)

Pokljuka - Planika - 4 ure 15 minut.
Planika - Triglav - 1 ura 45 minut.
Triglav - Planika - 1 ura 10 minut.
Planika - Pokljuka - 3 ure.

#aspirininmagnezijobvezno
#Nikojezakon
#sempačtečkainnilušnobitzadnja
#kakolepoježiveti
#gamsen
#dvagradbincageodetinveterinarka

Hribi v času posla ;)

Mala planina in Velika planina #5

V času posla ... malo za hec. ;) Najlepše je pobegnit iz službe malo prej in it v hribe. Najbolj in najlepše izkoriščen dan. Tokrat s sodelavko Vanjo.

Sva šli izkoristit zadnje lepe dni. Napoved je bila zelo lepa. Res taka, kot si je človek lahko samo želi. Realna slika je bila sicer malo manj lepa ... pač taka, kot se Velika planina meni vedno pokaže. :) Tudi če je sonček, gor ni čisto sonček. Pa se nimam kaj pritoževat. Nabrali sva malo D vitamina, spočili oči, se nadihali svežega zraka in pičili nazaj v dolino, da naju ne ujame črni oblak, ki se je valil za/pred nama.

Sicer pa je bila tole tudi blaga priprava na Triglav. Še vedno optimistka. ;)

Pobeg v hribe

Golica, 2014 #5

Tokrat v zasedbi Nina, Anja. Najboljša možna izbira preživete nedelje, ko v dolini poplavljajo že tudi najmanjši potočki ... midve pa sva jo mahnili na Golico na 1835 metrov nad morjem.

Vreme sicer ni bilo idealno, bilo pa je več kot zadovoljujoče po vsej tej vodi v zadnjih dneh. Sonček, meglice, oblaki, veter in na koncu rahel prš.

Na vrhu pa malo afnanja. :)

#tutzauhribemorambitlepa
#knč

Ampak želja po Triglavu še vedno ostaja. Kondicijo, recimo da imam, samo vreme ga neki biksa že celo poletje.

Plan je tak, da bo zdaj ta in naslednji teden sonček, ki bo stopil sneg in bo Triglav zadnji vikend v septembru prehoden in fuul lep. In me bo videl. In ... ja, na to računam. ;) To je v bistvu potem zadnja priložnost letos. Če se ta plan izjalovi, potem mi za letos Triglav odklenka in ni plana B. Eh ja ...

Napoved.

Forum Triglav.

Forum Kredarica.



V dobri družbi

Nekaj malega o dogajanju v prejšnji dneh. Hm ... v bistvu v zadnjih dveh tednih. Je res že tako daleč od zadnjega javljanja?!? :S

14 dni nazaj, na soboto smo z našimi krenili na Debelo Peč (2014 m, no, ponekod piše tudi 2015 m), nedelja pa je bila zaznamovana v kolesarskem duhu. Smo šli s kolesi v Šmarješke Toplice na sladoled. ;) In prvič sem nosila kolesarsko čelado. Pač, če greš v družbi mladine, moraš bit zgled. :) Pa tudi sicer, mislim, da bo moja sopotnica na kolesu. No, vsaj morala bi biti.

V torek pa pohod na Lepenatko, od koder je bojda prečudovit razgled na okoliške hribe. No, z Barbi tokrat nisva imeli sreče. Megla, am, predvsem megla je bila tista, ki je kazila razgled. ;)

Sva pa našli dva zakladka, pa spet je ratalo nekaj fotk. :)

Pa še ene najine. :) Sva ugotovili, da sva že prav utečen hribovski tandem. :) Super nama je.

Vikend naokoli

Ta vikend sem bila lahkih nog naokrog. :)

Spust po Kolpi v soboto in nedeljsko hribolazenje na Vogar in Planino jezero.

Velika planina #4

Končno hribi v taki super lušni družbi in totalen odklop od vsakdanjih brezvezarij. ;)
Pa je šel spet Barbarin Niko zraven in ojoj, jah, tkole mamo potem. Cel nahrbtnik slik za v dolino. :P

Mala pisana druščina, lovljenje sončka in odločitev, da še pojdemo gor. Še, ker še vedno nismo zadovoljne s količino sončka in razgleda okoliških hribov.

In moje kislo mlekoooo. Prvič letos. Am, ni blestel po okusu, je pa bil. To je važno.

Delna ohromelost interneta in pozno poročilo

Kolk se hitro čas vrti. Tale moja delna ohromelost interneta me je malo pahnila v neredno in zapoznelo objavljanje in nesledenje vsemu mogočemu. Nisem več ažurna, sploh na mailih, to mi res ni podobno. :S

Ta teden menda dobim internet gor v "naši vasi". Kako hecno to zveni. Meško dete, ki je zdaj preseljeno na vas. Res dober občutek, zaenkrat ga ne zamenjam. Da ne govorim, kako uspevajo vaška opravila. Moj vrt, ki je malenkost na novo razširjen ... nikoli nisem rekla, da imam njivo. Le vrt, majhen vrt. In ta moj mali revež je občasno deležen posmeha. :S :D Ampak jaz se ne dam. :) Zame je najlepši in zame je to čisto dovolj. Ne rabim ozimnice. :P

Da zberem misli, sploh več ne sledim, kaj vse je dogajalo v zadnjih tednih ... poleg selitve seveda. :) Zaenkrat je "hiša" polna, kar me veseli. :) In dolgčas sploh ni.

Na torkov praznik smo se N, B in A, uuu NBA :), podale ženskemu adrenalinu naproti. Uf, ja, sprobale smo vse v Adrenalinskem parku v Osilnici. Podrla sem vse svoje predstave o svojem strahu na višini in samo uživala. No, srce je razbijalo in cmok v grlu je bil prisoten, ampak pogum, za katerega nisem vedla, je premagal tudi to. :) B je po vsem tem adrenalinu še odtekla na Ribniškem teku, OMG, dobra je. Me pa nebi bile me, če je nebi pihnile še na veselico v "sosednji vasi". ;)

Prejšnji teden pa sem za dober dan skočila skupaj z B v hribe. In bilo je lepo, just I needed. Še kakšen dan kasneje so me zakisane mišice spominjale na tiste lepe kraje, danes pa le še slike in obljuba, da grem kmalu spet tja gor, kjer je svet veliko lepši. Moj, moj. Dolenjska je res lepa in težko bi naredila dolgoročne premike kam drugam, ampak oddih v gorah, ki jih naši konci ne premorejo, to pa zavidam vsakemu Gorenjcu.

Brez zakladkov pa seveda ne bi šlo. :) Tud to je bilo na dnevnem redu, kamorkoli smo šle.

Letos pa res!

Anji se danes še ne spi, kljub temu, da je jutri normalno služba ...

Tako, pa napišem eno objavico, ki jo že nekaj časa planiram.

Že leta se odpravljam na ta naš zloglasni Triglav. Kar nekaj vrhov okoli sem že dodala na spisek osvojenih, samega mogotca pa še ne. Zadnja 3 leta si zadajam v plan ta podvig, pa še ni prišel na vrsto. Ampak letos pa res, brez izjeme! In ker je takih duš še nekaj, sem se odločila, da tole objavo posvetim zbiranju kandidatov za Triglav. Ok, ne katerihkoli! Zaenkrat sta kandidatki Nina in Barbi, zato se prosim vpišita pod komentar, da ko bomo planirali odpravo, da bomo vedeli koga pocukati za rokav. Sem še komu obljubila, da gre lahko z nami? ;)

Vir