Kolk se hitro čas vrti. Tale moja delna ohromelost interneta me je malo pahnila v neredno in zapoznelo objavljanje in nesledenje vsemu mogočemu. Nisem več ažurna, sploh na mailih, to mi res ni podobno. :S
Ta teden menda dobim internet gor v "naši vasi". Kako hecno to zveni. Meško dete, ki je zdaj preseljeno na vas. Res dober občutek, zaenkrat ga ne zamenjam. Da ne govorim, kako uspevajo vaška opravila. Moj vrt, ki je malenkost na novo razširjen ... nikoli nisem rekla, da imam njivo. Le vrt, majhen vrt. In ta moj mali revež je občasno deležen posmeha. :S :D Ampak jaz se ne dam. :) Zame je najlepši in zame je to čisto dovolj. Ne rabim ozimnice. :P
Da zberem misli, sploh več ne sledim, kaj vse je dogajalo v zadnjih tednih ... poleg selitve seveda. :) Zaenkrat je "hiša" polna, kar me veseli. :) In dolgčas sploh ni.
Na torkov praznik smo se N, B in A, uuu NBA :), podale ženskemu adrenalinu naproti. Uf, ja, sprobale smo vse v Adrenalinskem parku v Osilnici. Podrla sem vse svoje predstave o svojem strahu na višini in samo uživala. No, srce je razbijalo in cmok v grlu je bil prisoten, ampak pogum, za katerega nisem vedla, je premagal tudi to. :) B je po vsem tem adrenalinu še odtekla na Ribniškem teku, OMG, dobra je. Me pa nebi bile me, če je nebi pihnile še na veselico v "sosednji vasi". ;)
Prejšnji teden pa sem za dober dan skočila skupaj z B v hribe. In bilo je lepo, just I needed. Še kakšen dan kasneje so me zakisane mišice spominjale na tiste lepe kraje, danes pa le še slike in obljuba, da grem kmalu spet tja gor, kjer je svet veliko lepši. Moj, moj. Dolenjska je res lepa in težko bi naredila dolgoročne premike kam drugam, ampak oddih v gorah, ki jih naši konci ne premorejo, to pa zavidam vsakemu Gorenjcu.
Brez zakladkov pa seveda ne bi šlo. :) Tud to je bilo na dnevnem redu, kamorkoli smo šle.
Ni komentarjev:
Objavite komentar