Naša punči

Moje leto 2016

Moje leto 2015

Bilo je divje, barvito, preprosto čudovito. :) :*

Triglav #2

Pa smo šli. In, hvala Bogu, živi prišli nazaj.

Od 9. do 10. 8. 2015

Čist na off

Niso vsi za na Triglav, pa tud za na Šmarno goro ne ;)

Weeel, ko berem tole si mislim, da je v vsem tem en sam hec, ali pač? :S

In Barbi, poglej, vsak teden je na Šmarni gori. Če ji je to izhodišče za hribe, mi je čisto jasno, da resno misli, da je na Kredarici trgovina. ;) Jao, kam je prišel ta svet. Tud hribi niso več to, kar so bili. :P

Tole te dni kroži po spletu.

Prijetno na praznik dela

Ker je zadnje čase bolj malo objav tule in ker je bilo potrebno stestirat nov telefon, je nastal tale fotošuting. Na praznik dela kavica, ženski klepet po dolgem času in prijeten sprehod po Dolenjskih Toplicah.

Prijetno. :)

Greva gor 2 #4

Sva šli gor. Tokrat malo manj gor, no, toliko, kolikor je čas dopuščal.

En hiter skok na Šmarno goro. Zame prvič, za Barbi tretjič (?).

O ja, tale Šmarna pa ni od muh. ;) Že ko sva prišli na parkirišče, je tam mrgolelo tekačev. Kot bi bilo že čisto poletje, vsi razgaljeni ... midve pa v polni planinski opravi. Gojzarji, nabuhan rukzak, pohodne hlače oz. trenirka ... in akcija.

Do prvega klančka sva že ugotovili, da ne spadava tja. ;) Pač to niso hribi, ampak je modna revija, kjer vidiš vse najnovejše smernice tekaške in "pohodne" opreme. Od tam dalje sem svoj pogled usmerjala bolj proti tlom in ne gor, ker mimo naju so dobesedno švigali in to ... a sem že omenila? ... oblečeni po zadnji modi. ;)

Na vrhu pa, da ne govorim. :) Pravi turizem in spet ... razkazovanje cunjic in solarične kože ...

Zaključek: Šmarna gora naju ne bo več vidla. No, vsaj v takem planinskem smislu ne več. ;) Mogoče na kakšen spehod v čevlčkih ... ;) Eh, ne. :P Je blo pa zanimivo, priznam.

Tako, aprilski Greva gor 2 obkljukan.

Greva gor 2 #3

Pravi marčevski pohod je bil tokrat v troje. Na Sveto Trojico nad Pivko.
Prekrasen sobotni dan.

Ob pogledu na sosednje, gorenjske, hribe, so vrhovi še vedno vsi v belem. Kar pomeni, da še ni čas za tja. Morda pa že aprila. Morda.

Našle smo še 2 zakladka, imale čudovit sonček, nadoknadile xyz* za nazaj in se imele noro lepo. * Ko se po dolgem času dobimo vse na kupu, je neizgovorjenega veliko. Ravno prav za eno sobotno dopoldne, no skoraj cel dan. ;)

Mladoletje vabi na večer postnih pesmi

Ker bo lepo. Zagotovo! :)

Obiski v "hribih" in obisk hribov

Za vikend imela male obiske. :) *

In sezono pohodov KMJ smo začeli s Soteško Plešivico.

Greva gor 2 #2

Na čudovit februarski dan, 14. marca :), sva jo ubrali na Primorsko. Natančneje na Kucelj na Čavnu, 1237 m. V teh mrzlih in oblačnih dneh sva obe rabili tale najin "izhod". Pa če bi bilo sonce, ali pa dež. Sonček sva iskali in ga tudi našli. :)

Sicer burjasta Primorska, ampak čudovita. In februarja ni kar tako okoli skakat brez bunde. Tega februarja pač je. :)

Naj pojasnim. Januar se je nekako izšel. Za februarja sva imeli obe res lep namen it gor, pa ko sva se časovno končno uskladili, nama je vreme zagodlo. Zato je bil februar odložen na naslednji prost termin, ki se je zgodil danes. :)

Pomlad že kaže vse svoje barve. Midve pa počasi nabirava kondicijo, saj so letošnji plani veliki. Zelo veliki! :)

In marec ;) bo kmalu tu. Že jutri. :P Tako naslednji pohod gor pride kmalu na vrsto. Se ga že veselim. :)

Ostane in je nesmrtno

S prostovoljstvom, v vseh možnih oblikah in na vseh možnih koncih, se bavim že od kar pomnim. Ja, prostovoljstvo kot neprofitno razdajanje. Razdajanje svojega časa, samega sebe, vsega kar imam, kar znam ... za "Bog lonaj".

Skavti, pomoč v župniji, sto in en pevski zbor, do nedavnega še orkester, razni projekti ... vse to se da. Ampak z leti človeka počasi začne zmanjkovati. Pač, narava dela svoje in vse kar se kopiči, naredi na dolgi rok svoje. Po vsakem večjem "naporu" rabi človek malo rehabilitacije, servisa. ;) Pa nič zato, če je le v mejah, ki ne škodijo preveč.

Da ne znam reči ne in se lotim vse preveč stvari na enkrat, vem. Da ne znam prosit za pomoč in raje sama postorim, tudi tega se zavedam. In ko je vsega preveč, takrat si morda priznam in, sicer težko, ampak, prosim. Rada bi pomagala vsem in povsod, nisem pa vsemogočna. In to mi je težko priznati. Pa ne zaradi ponosa, ampak ker sem v samem bistvu ena mehka duša, ki rada pomaga vsem. Pa tudi če ne znam in gredo zadeve čez moje meje, se potrudim. Potrudim čisto, čisto do konca. Všeč ali ne, če je potrebno, je pač potrebno.

Zatorej ... sem takšna, kot me je oblikovalo življenje, z vsemi napakami, servisi, verjamem, da z dobro vsebino :), pa četudi se ne vidi. Tu, kjer sem sedaj, vem, da sem z namenom. Enim namenom že, čeprav ga včasih ne razumem. Nekatere pôlni denar, mene pa zadovoljstvo, da lahko pomagam. In tega se ne da ozdraviti. Mislim, da nikoli.

Prostovoljstvo kali človeka in ga oblikuje v nekaj plemenitega. Zagotovo!

In trenutno sem ok, nič bat. ;)

Greva gor 2 #1

Greva gor 2 je najin letošnji projekt, ko bova hodili gor. V najine hribe. :)

Prvi, januarski, je bil "vzpon" nad plezalno steno v Ospu, na Socerb pa potem do gradu ... in še v Ankaran, pa še po zakladek na Tinjan.

Je bil pa tokrat še toliko bolj poseben dogodek, saj sva preizkusili njen novi objektiv ... mini. In meni je všeč. :)

Malo tu pa malo tam

Dober začetek sezone. :)
Takšne (v sredo na Krvavcu) ...

... in takšne. :) Pri Filipovi sestrici, malčici Tini.

Moje leto 2014

* * *

Čudovito je bilo!

Dnevnik malega kmeta #3 - gojenje sojinih kalčkov

Gojim naprej. :)

Medtem, ko ni časa za internet, predvsem blog, zdajle čisto na hitro ...

Motovilček je prišel že lepo ven, ampak ker nimam časa zanj, da bi ga posadila v zimsko gredo, bo ... ne vem kaj bo z njim.

Že dolgo pa imam željo gojiti kalčke. Kakršnekoli. Ampak, ker so mi sojini najboljši, sem se lotila gojenja le teh. Pa da vidim, kaj rata.

Na tejle spletni strani prav lepo piše, kako se tega lotiš. Ker o rezultatu še ne morem poročat, ker sem se tega lotila ravnokar, lahko pokažem le začetni korak.

Gojenje kalčkov zelene soje.

Sojo opereš, jo daš v kozarec in zaliješ z ohlajeno prekuhano vodo. Pokriješ s preluknjanim polivinilom oz. gazo in pustiš kalit. Namakaš 12 ur, potem pa spiraš trikrat dnevno. Po dveh do petih dneh bodo kalčki gotovi. Predvidevam, da petih dneh, ker semena soje sodijo med večja semena.

Čeprav, mi ni čisto jasno, ne vem, ali vodo nalijem nazaj po izpiranju ali ne. Hm ... :S Nič, bom sprobala, nekaj bo že ratalo.

Tako, pa da vidim kdaj bo začelo dogajat. :)

In ker me že pošteno baše čas za učenje, jutri resno, ampak res resno, zagrizem v gradivo. In me ni. Do četrtka me ni. Samo še Anja, knjige in sojini kalčki. ;) No ja, pa še eni opravki oz. dvoji v nedeljo, služba čez teden ... Hjooj, panika. Grem!

Boži*ček za en dan

Za malo Mijo, staro 2 leti.

Bo dobra letina

Moje goji jagode delajo. Zelo. :D

Za vikend tu pa tam

Knjižnica na Sv. Petru na Dvorom ...

V petek pa ... mmm ... moje Cvetje v jeseni z Renato. #2, morda pa tudi še #3. ;)
Pa samo za moj arhiv ... Anja, vedi za naslednjič, ko boš kupovala karte za Španske borce, najslabša možna izbira je vrsta 11. Zapomni si!

Sobota ob muvinajtu do jutra. ;) Že dolgo ne tkole ... Poletje v Provansi in čvekarije s Tamaro in Nino. :P

In tradicionalna nedelja ob kavi, tokrat pa tudi ob tortici. :) Posebna priložnost. ;)