Božiček na delu tudi v toplih dneh

Ko sem kupovala sadike paradižnika, nisem bila pozorna, da ena sadika (od dveh :)) ni ok. Ko sem sadila, sem opazila, da je polomljena. No, pa sem upala, da se vseeno prime. Ko je ratalo tako, da se je praktično posušila, se zgodi današnji dan. :)

Pridem domov iz službe in me tole pričaka na stopnicah. :) Grem takoj na vrt in primem tisto suho sadiko ... in sem dojela, da jo je pojedel voluhar. In sem imela takoj nadomestek za prazen kol. :) Tako da imam zdaj spet polno število paradižnikov. :)

Se pa lepo, lepo zahvaljujem anonimnemu Božičku, ki me je tako lepo presenetil. :)

Danes pa me je prevzela tale pesem. In ker hočem, da mi ostane dosegljiva, ko bi si je želela, jo delim tule ...

Če

Če trezne glave ne zgubiš, ko nate 
se znaša svet in te brezglavo tre; 
če še zaupaš si takrat, ko vate 
vsi dvomijo, a sami vase ne; 
če čakati znaš, ne da bi se utrudil; 
če nalagan si, a ne lažeš sam; 
če mrzijo te, ne da vzrok bi nudil 
in vendar ne postaneš šarlatan; 

če lahko sanjaš, vendar ne sanjariš; 
če misel je res misel, ne namen; 
če lahko nad uspehom gospodariš 
in če v porazu nisi osramočen; 
če moreš to, kar menil si pošteno 
poslušati izzvito v podlo laž; 
in to, v kar si življenje dal, zdrobljeno 
motriš, pa znova vse zgraditi znaš; 

če vse, kar si pridobil, znaš zložiti 
in vse to staviti na en sam as 
in izgubiti, vendar ne tožiti, 
temveč spet upati v bodoči čas; 
če živce in srce podvržeš sebi, 
da služijo ti prav – do zadnjih mej, 
da vztrajaš še, ko že ni nič več v tebi, 
nič razen volje, ki veli: naprej!; 

če lahko v blatu poštenjak ostaneš; 
če ne pustiš, da kdo bi žalil te; 
če s kralji hodiš, pa se ne prevzameš; 
če nate dajo vsi, preveč nihče; 
če lahko zadostiš minuti večni 
s čim vrednim tistih šestih desetin – 
je tvoj ves svet v polnosti neobsežni 
in – kar je več – postaneš mož, moj sin! 

(Rudyard Kipling, prev. Tamara Batistič)