ponedeljek, 30. september 2013

Lušno se mamo


Od kar sta V in C doma, smo kar nekajkrat skup glavo tiščal. :)

Zadnjič je imel M rd ... tile bowling centri ga res pihnejo. Piše, da so odprti do 23h, ampak ko ob 21h kličemo, povejo, da so že zaprti. Neki mučkajo. Skratka, za M rd smo šli v Švic bar na bowling, ker je bil v Trebnjem že zaprt. Glede na to, da sem prvič igrala to reč, mi je na začetku šlo kar dobro, na koncu pa sem pristala na zadnjem mestu. :S No ja. Za prvič čist ok. Sem pa skor brez rok ostala. OMG so te kugle težke. Na koncu me roke niso več nč ubogale.


Trgatev. Ta je bila tista ta prva letos, in ne tista, ko sem pisala, da je bila prva. No, tista je bila prva v "mojem" vinogradu, ne pa prva letos.


Lušno nam je, ko smo vsi na kupu. :)

In D danes praznuje svoj 19. rojstni dan. Čestitala sem že, še poljubčke pošiljam. :* :)

nedelja, 29. september 2013

Pripravljena na sezono


Dolgo sem jih iskala, predolgo. Ampak sem jih našla. Točno take, kot sem si jih želela. :)
In zdaj sem pripravljena na sezono čajčkanja.


sobota, 28. september 2013

Dogajanje in prva trgatev


Tale zakladek Trdinova Gera sem našla že 29. 12. 2012, v četrtek pa sem peljala tja delegacijo iz Anglije in Slovenije. :) Hehe, trije bunkeljni, ki so v zakladku pustili svoje dragocenosti. V zameno niso potrebovali ničesar. ;) Kera dobrota. :P


Sem pa postala že skoraj poklicna šoferka. V roku slabega meseca sem na relaciji Benetke - Novo mesto potovala kar trikrat. No, če se posu v K sfrluži, lahko odprem taxi službo za prevoze na letališča. :) Skratka, J in K sta včeri uspešno pristala in se srečno vrnila domov iz poročnega potovanja na Šri Lanki. Težko je enim, ja. :)

Med čakanjem na letališču, da se izkrcata, sem naletela na Dolenjce (Šentjernejčane), ki so čakali na svoje dve gospe iz Anglije. Hja, Dolenjcev nas je povsod dost, prepoznat pa nas tud ni težko. ;)


Drugače pa ... sem jo dočakala. Trgatev pri nas, v naši vasi, na parceli, kjer zdej domujem. Ne morem reči, da je moja trgatev, ker z zorenjem grozdja nisem imela popolnoma nič, morda le to, da mu je prijala/škodila moja prisotnost oz. bližina. ;) Pridelek kar pohvalijo. ;)

Tale trgatev je bolj provizorična, ker trt res ni veliko, ravno toliko, da je lušno. :)


Mladina pa po svoje tole trga ... c c c. Še dobro, da mam TV, pa tooooolk programov. No, če priznam, sem bla jst tud podobna, ko sem bla mlajša. Oz. mene so včasih ponucal bolj za varstvo mlajših otrok, med tem, ko so starši trgal. :)


Skratka, prva trgatev. Jeeej. :)

četrtek, 26. september 2013

Krvodajalka #5


Kaj smo to ljudje ena boječa bitja. Strah pred višino, izzivi, strah pred krvjo ... Ja, še pred leti je tud mene vse to matralo. Da pa bi pomislna na to, da bi dala kri. Ma ni šans. :S

Zdaj pa počasi ... darovalka sem že nekaj let zdaj, ampak da bi izkoristla vsako priložnost ... to ne, grem enkrat do dvakrat letno na krvodajalsko akcijo. Na začetku sem gledala stran, danes lahko že sproščeno gledam iglo in kri in vse tiste vrečke, ki ti jih dajo, kamor se steka kri. :) Počasi napredujem.

Hja, ampak tako gladko tudi ne gre. Skoraj prepričat sem mogla zdravnico, da me je spustila, češ da mora od takih večjih pregledov preteči minimalno 4 mesece. Pri meni je manjkalo le 3 dni. No, pa je moje iskreno prepričevanje, da si res želim dat kri, le prevagalo. ;)

Pridem notri na odvzem, pa začne zelo, zelo, še nikoli tako zelo počasi teči kri. Hm ... Pa je ustavla postopek kmalu na začetku, me povila in to je blo to. Vse je ok, pritisk, počutje, hemoglobin ... pa da bom šla domov brez odvzema?!? O ne, to pa ne! :) Pa sem mogla spet prepričvat, da mi ne gre za tisti listek, ki ga dobiš za delodajalca (ki ga, bajdemim, dobiš ne glede na to al daš kri al pa ne, tud če te že zdravnik zavrne, ga dobiš), ampak da res hočem dat kri! No, pa so me potem špiknli še v desno roko. Tako, potem pa je lepo steklo. Dobesedno. ;)

Zdaj pa malo počivat, potem pa na Gospodično. :D


torek, 24. september 2013

Prvega ne pozabiš nikoli


Vesela in ponosna na moj prvi TB. Takole je potoval danes po Semiču in se ugnezdil v TB Hotelu Krupa. Srečno!



petek, 20. september 2013

Tu pa tam


Kaj bi jamrala, ko pa je tko lušno in skooz dogaja. :) Tud v službi. ;)
Tkole na posvetovanju knjižničarjev, čeprav nism stroka. Lušno se mamo pa vseeno.


In po 14 dnevih ponovno v Benetkah. Beruski. :) Na poti daleč, daleč, v toplejše kraje. No, jaz ostajam doma na hladnem. :)


Pa sem zvedla spet neki novga. Naš oč je že dooolgo nazaj delal nekaj časa v Libiji. Evo, naša mati pravi, da če ne bi bila takrat noseča z menoj, bi šla takrat z bratom za njim in bi bili verjetno še vedno v tam. Se pravi, bila bi Libijka. Po vsej verjetnosti že poročena in imela kopico otrok. Hehe. :) Ja, noro, kaj mi je bilo zamolčano. ;) 

Tkole sva pa s sodelavko danes ustvarjali krilo za nevesto. Za dekliščino. In uspela je na polno. :)


In ker se je sonček spet pokazal tu gori, pri meni, naju je kar potegnilo ven. Pa je spet nastalo nekaj slik. ;) Všeč mi je. Krilo. :D

Tako, obetajo se trgatve, v nedeljo pa končno spet skupaj zapojemo nekaj pesmi z Mladoletjem. Can't wait. :)

nedelja, 15. september 2013

sobota, 14. september 2013

Mačja pomoč


:)
Nč, letim, šibam. Čau.


petek, 13. september 2013

Sonček zbudi ustvarjalnost


Pravi, da je ne bo nazaj. :) Da bo kar ostala. No, ni točno to rekla, ampak iz pogovora je blo to čutit. Pogovor načeloma ni monolog, ampak včeraj je bil. :) Nimam pojma kaj je z mojim skypom, slišim jo na drugi strani, ona pa mene ne. Očitno bom rabila pomoč strokovnjakov. :S


Od ponedeljka se nekako že kopamo v mrzlem, grdem vremenu ... danes pa sooooonček. Pokukal je popoldne izza oblakov in pripravil lepo presenečenje. Naj poletje še traja. No, čeprav komaj čakam zimo, mi je letošnje poletje še vedno všeč, ko pred hiško lahko malo posedim na sončku. Hja no, če sem poštena mi je to mogoče uspelo petkrat. Pa jst bi rada, da mi še ene petkrat. ;)

Ja, ker pa sem rada obkrožena z rožicami, je bil danes čisto pravšnji dan za sajenje. En del, česar je nastalo, je tule ...


sreda, 11. september 2013

Kaprije 2013


Kratek poletni oddih na Kaprijah, zadnje čase ena najljubših hrvaških destinacij za letovanje. :) Dopusta je sicer že dober teden konec, so pa spomini še sveži. Oh ja, šla bi nazaj.


Ne vem, zadnje čase nisem zgovorna. Je že prav tako.

sobota, 7. september 2013

Obrisala prah


Po dolgem času prijela v roke mojega lepotca. :)


petek, 6. september 2013

Misija osebna izkaznica

Zakaj bi bilo enostavno, če ne rabi bit. Hm ... Zato. Nimam odgovora.

V nedeljo smo se odpravljali na Kaprije na delavni dopust, skratka, dopust. Zjutraj sem začela z iskanjem osebne izkaznice, jo iskala, iskala ko pr norcih, angažirala mami v dolini ... neuspešno. Kaj pa zdaj?!

Nič, z busom so me pustili doma. Takoj v ponedeljek zjutraj sem šla na UE Nm, naročila pasuš in se kar počasi z vso prtljago odpravila proti Celju, kjer lahko še isti dan dvigneš potni list. Ob 12. uri sem ga imela v roki, potem pa se je šele začelo. 


2 uri vožnje do Karlovca in lovljenje busa za Šibenik. Mela sem torpedo v riti, blo je noro. Zadnjih 5 minut pred odhodom, sem ujela bus, se ugnezdila na najem za nadaljnjih 5 ur in čakala Šibenik. Pričakal me je s takimle zahodom. :) Čez dobro urco pa sem že bla na Kaprijah. Pa je blo vse poplačano.

No, ampak zgodba z izgubljeno osebno se tu ne zaključi. Takoj v torek po povratku s Kaprij sem našla osebno. Na tistem mestu, kjer niti iskala nisem, češ da tam osebne ITAK ni. :S Guess again. Ok, od zdaj naprej bom imela dokumente malo bolj pod kontrolo.

No, čeprav, v tem tednu sem denarnico že dvakrat založila in dvakrat našla.

Nimam pojma kaj povzroča to mojo zmedenost, pozabljivost ...

Imam pa vsaj potni list. :D