Those were the days

Študentska leta ne bi bila prava študentska brez tegale mojega lepega kolesa. :)

Dež, sneg, veter, sonce ... vse ga je zaznamovalo. Malo je zdelan, ampak ne bi bil taprav', če ne bi bil tak.

Posebna zgodba je, kako je revež priromal do Ljubljane ... Ker je malo velik, ga ni bilo moč naložiti v navaden avto. Pa sem ga poslala iz Novega mesta v Ljubljano po hitri pošti. Hja, zdaj vem, da ta hitra pošta včasih tudi zataji in ni tako hitra, kot mogoče pričakuješ. Skratka ... šel je po poti iz Novega mesta v Celje, nazaj v Novo mesto in potem končno prispel v Ljubljano z veliko zamudo.

Nekaj časa je bil stacioniran na Abramovi na Viču, kasneje pa na Gerbičevi pri študentskih/dijaških domovih, kjer sva skupaj preživljala ta lepa leta. :) Z natovorjeno košaro, dvema potnikoma, ali pa s čistimi neznanci ... tako je potoval. Pogosto. :) Pa koliko kavbojk se je zapletlo v njegovo verigo. :S Hja, skoraj vse sem imela vsaj malo "pogrižene" od ketne.

No, pa ni bil z menoj le v študentskih časih, tudi kasneje, ko sem že delala, pa je bilo poleti prevroče za hojo iz službe ... avto sem občasno pustila doma ... čeprav priznam, takih primerov je bilo malo. Počasi gre to kolo. Kasneje sem se v službo namesto avta poleti raje peljala z novim kolesom, ki sem ga kupila za prvo plačo. Tako pravijo, da je potrebno obeležiti prvo plačo. Kupiš nekaj, kar te kasneje spominja na to ...

In zdaj ... ni to, da je počasi čas, da se ločim od njega, pač pa le to, da je potrebno naredit prostor. V blokovski kolesarnici je takihle kar dosti in moj lepotec je odslužil zame svojo zgodbo. Pa je čas, da začne pisati novo. Odhaja v druge, mlajše roke, da bo pisal nove študentske dogodivščine. Upam, da čim dlje. :)

Sosedje lovijo po vasi

"Sosedje po celi vasi pobirajo tvoje tangice."
O moj Bog, me je zvilo. Takole me je danes poklicala A. Ja, res je vetrovno danes, ampak tako pa spet ne, da bi perilo nosilo po celi vasi. Hjoooj, ne bi si mogla predstavljat te sramote. :S :P
Pač, iz balkona je padel en kos perila, ki baj de mim niso tangice :) ... eni rabijo lekcijo o ženskih gatkah. ;)

Očitno pa bo danes sodni dan, al kako, tako že zgleda. Pritisk pa je tam nekje čisto spodaj. :S

Končno čas

Tako dobro je malo zjutraj dlje poležat, ležat malo na sončku in uživat ob branju kakšne knjige. Drugače sicer ni nikoli časa, ampak zdajle pa, ko sem primorana, pa uspem, pa mi sploh ni težko. ;) Vse zavoljo neobremenjevanja noge. :)

V naši vasi, kot da bi bila na morju, ali pa v hribih, ali pa ... 

Družabni dan

Pa sem obstala. Doma. Še dobro za vse obiske in dan je bil čisto prekratek. Po dolgem času smo se družabnoigrali. :)

Pokra res že doooolgo nisem igrala. Pa je kar šlo.

Zvečer pa obiski eni, pa drugi pa tretji. Na koncu je padel Activity. In s T sva itak zmagala. Oba malo invalida. Pa potem pripada. ;)

In še dobro, da že imam fakulteto narejeno, ker so pogruntal, da našo skupino to rešuje. Hehe. ;) Ker za tale samostrel res potrebuješ faks. :)

Leva in desna danes obdelani

Danes se je obetal en tak lep, lep dan. Perfect day. :)

Začel se je odlično. Po službi sem šibala kuhat kosilo, malo pospravila stanovanje, pripravila vse za goste ... malo me je sicer čas ujel, ampak ja, imeli smo lušno kosilo z bratrancema T in N, sestrično T in njenim T-jem. :)

Kosilo smo pospravili v želodčke in sledilo je prijetno popoldne. Najavili so se še obiski P ... Potem pa se je zgodilo. Eh ... tako malo je potrebno, samo en nepravilni korak in sem imela v trenutku drugače splanirano popoldne.

Pa sem pristala na urgenci z zlomljenim mezinčkom. Pa sploh bolelo ni, to je največje presenečenje. Hja, ampak zlom je, mi pa vsaj ni treba nosit gipsa. Imam imobilizirana najmanjša prsta na moji desni nogi. :) Ni hujšega, hudo mi je le, da zdaj 4 tedne ne bom smela v hribe, vprašanje pa tudi kako bo potem naprej, potrebna bo mala pavza.

Pa sem že takoj, ko sem prišla iz bolnice, sprobala, če lahko vozim. ;) Šla sem na obisk k prijateljici A. In tam je nastalo tole in nastala je situacija ... hm, kako bi temu rekla ... Kot majhna punčka (ja, tud jst sem bla včasih majhna :)) sem si vedno želela visoooooke pete. Pa je narava poskrbela, da jih ne potrebujem, ker sem sama visoka. No, A je tudi visoka, pa si rada nadene visoke pete. Danes je bila idealna priložnost, da te pete z mojo levo nogo sprobam. Desna pač ni pripravna za ozke čevlje. :) In ja, čist preveč všeč mi je tole. Pa bi si nabavla takele čevlje samo tako malo za gušt, za po stanovanju. Da bi jih dejansko v javnost obula ... ni šanš. :) Uf, ne, no go. So mi pa reeees zlo všeč. Ene in druge. Pa tako lepo nogo nardijo. :)

No, pa tule se vidi tudi mojega imobiliziranca. :) Moram počivat. Nič, moj mezinček je že pošteno utrujen, ga moram dat počivat. ;)

Spomini s kitaro ob ognju

Zvok kitare in neskončni večeri,

vonj njenih las mi boža obraz.

 Vse kar kdaj sem ljubil je tik ob meni,

ko jutranji ogenj prelije se v dan.

...

Spomin na novoletni Bruselj, 2008/2009.

V ognju mam železja dost ... in zato kar 20 ljubic jaz mam naenkrat.
Vendar kvantiteta sinonim za srečo ni,
pameten le eno kvalitetno si dobi.
...
So, so true.

O Vrba srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga sveta
 speljala ne bila, goljfiva kača!
...
Jamboree, 2008. Top komad. :)

Voda za življenje

Dru*štvo za zaščito živali Mar*ibor je danes na Fb objavilo tole:

To je skleda za vodo.

Ni nič posebnega. Je samo skleda z vodo. Vendar, če jo nastavite zunaj, kjer imajo okoliške živali dostop do nje, lahko rešite kakšno življenje.

Je tako preprosto. Zunaj nastavite skledo z vodo in poskrbite, da bo vedno polna. Bodite junak živalim!


Ne vem zakaj prej na kaj takega nisem pomislila. Danes jo nastavim!

Božakovo 2013 - tabor po odraslo :)

Pretekli vikend je minil v luči skavtskih izzivov, druženja, obujanja spominov, petja ob tabornem ognju ... Po naše, skavtsko. Še vedno najraje poprimem za kuhalnico in lonce in se preizkusim v kuhanju za veliko ljudi. In ja, super filing je dobit dober fitback, vedet da so želodčki siti in videt prazne posode. :)

Letos nekoliko drugače, saj so se nam pridružili tudi naši najmlajši.

Včeraj pa smo se pomerili v veliki igri in ... naša skupina je osvojila prvo mesto z nabiranjem talentov. Še jih imamo na zalogi. ;)

Odraslo skavtstvo je ena posebna oblika skavtstva. Združeni različni stili življenja in starostne skupine v eno. Hja, mali izziv, spimo na obroke in izmene, ampak mi se imamo lušno. :)

Do naslednjega leta ...

Kislo mleko

uspelo. Okus pa ni čisto tak, kot je v planinah. Ampak za prvo silo bo.

In ... ne, danes ni moj dan, pravzaprav, jutro je bilo krivo. Ne morem pa ne morem ustat. Rabim en recept, kako lažje zjutraj ustati. To, da si budilko z dremežem prestavljam za eno uro, sigurno ni rešitev, ampak če je pa takoooo sladko nazaj zaspat še za tistih 15 minut, pol ure, urco. :)

Prikonektana

Back in the game. ;)

Če sem bla še včeraj čisto odrezana od sveta, sem danes čisto na muč prikonektana. Imam internet in TV z miljaužnt (260) programi, za 5/6 teh nisem še niti slišala. V tej "naši vasi" to ni kar tako. ;) Pravi J, da sem v takih hribih, da še helikopter dol gledam. :) Pa ni sile. Verjetno pa bo pozimi. :S Ampak, z eno dobro voljo ...

Delna ohromelost interneta in pozno poročilo

Kolk se hitro čas vrti. Tale moja delna ohromelost interneta me je malo pahnila v neredno in zapoznelo objavljanje in nesledenje vsemu mogočemu. Nisem več ažurna, sploh na mailih, to mi res ni podobno. :S

Ta teden menda dobim internet gor v "naši vasi". Kako hecno to zveni. Meško dete, ki je zdaj preseljeno na vas. Res dober občutek, zaenkrat ga ne zamenjam. Da ne govorim, kako uspevajo vaška opravila. Moj vrt, ki je malenkost na novo razširjen ... nikoli nisem rekla, da imam njivo. Le vrt, majhen vrt. In ta moj mali revež je občasno deležen posmeha. :S :D Ampak jaz se ne dam. :) Zame je najlepši in zame je to čisto dovolj. Ne rabim ozimnice. :P

Da zberem misli, sploh več ne sledim, kaj vse je dogajalo v zadnjih tednih ... poleg selitve seveda. :) Zaenkrat je "hiša" polna, kar me veseli. :) In dolgčas sploh ni.

Na torkov praznik smo se N, B in A, uuu NBA :), podale ženskemu adrenalinu naproti. Uf, ja, sprobale smo vse v Adrenalinskem parku v Osilnici. Podrla sem vse svoje predstave o svojem strahu na višini in samo uživala. No, srce je razbijalo in cmok v grlu je bil prisoten, ampak pogum, za katerega nisem vedla, je premagal tudi to. :) B je po vsem tem adrenalinu še odtekla na Ribniškem teku, OMG, dobra je. Me pa nebi bile me, če je nebi pihnile še na veselico v "sosednji vasi". ;)

Prejšnji teden pa sem za dober dan skočila skupaj z B v hribe. In bilo je lepo, just I needed. Še kakšen dan kasneje so me zakisane mišice spominjale na tiste lepe kraje, danes pa le še slike in obljuba, da grem kmalu spet tja gor, kjer je svet veliko lepši. Moj, moj. Dolenjska je res lepa in težko bi naredila dolgoročne premike kam drugam, ampak oddih v gorah, ki jih naši konci ne premorejo, to pa zavidam vsakemu Gorenjcu.

Brez zakladkov pa seveda ne bi šlo. :) Tud to je bilo na dnevnem redu, kamorkoli smo šle.

Čas sprememb

Pa je nastopil. Na več področjih ... služba, privat ... in ja, česar sem se doooolgo otepala ... zdržala sem dve leti, zdaj pa nove spremembe potegnejo za seboj veliko ... pa sem podlegla, če se temu lahko tako reče. Spet bom v stiku z novicami ... dobim TV. :P

Danes

sem uradno utrujena. M in B, hvala za rožici. :)