Celovec malo drugače

Včeraj Danes sem pomoje prvič prešpricala žegenj. Hja, zaradi potepanja po naši lepi Sloveniji (ki se je potem razvilo v mednarodne sfere ...) so letos potičko in pirhe nesli žegnat drugi.

Dogodivščine na poti pa so zbrane v temle filmčku. Glasbe ni zraven, prav tako napisi so zelo skopi, ker sem zarad movie makerja skor živčnga fasala. No, pa naj bo pretežno le v sliki. Ninine norčije. ;)

Ob kramljanju se najbolj prileže ...

Četrtič ta teden, drugič danes.

Zadnje čase si presenetljivo velikokrat privoščim tole pregreho. Pa ne zaradi same pregrehe, ampak zaradi početja, ki ga počnem ob tem početju sladkanja s tortico. :)

Ob kramljanju, debatiranju, razpravljanju, čvekanju in vsem kar paše ob ženske večere, pa tudi sicer, najraje zavijem na Loko na edino tortico, ki si jo smem privoščit. Pomarančna tortica. Odlična je. Pa vse ostale verjamem, da tudi, ampak ... tale bo zame čisto ok.

It's my life - now or never :)

Že od nekdaj sem živela hiter tempo.

Kolk smo si ljudje res različni. Ko opazujem prenekatere zdolgočasene obraze in vem, da preživljajo svoje dneve vsak dan enako, pač nekako že minejo ti dnevi, brez posebnega žara ... Pa si mislim ... kaj imajo oni od življenja več ... vsekakor več časa. ;) Pa je to to? Zame ne. Pa ne rečem, da to ni kul, ampak jaz tko ne bi znala furat lajfa. :)

Moj življenjski ritem je pester, hiter in vsak dan prinese nekaj novega. Pa si tega resnično želim? Hja, včasih bi najraje vse skupaj zamenjala za en prost dan. Samo en dan, brez čisto vsake obveznosti. Pa bi samo spala, izležavala ... Ampak sem sigurna, da bi me kaj kmalu načela moja vest, ki pravi ... ne, Anja, to nisi ti. :) Pa se to sploh kdaj ustavi, konča? Hm ... pomoje ja. Ali ne? :) Pač, trenutno mi je to ok in dokler bo tako šlo, bo šlo.

Hehe, če samo pomislim vsa kosila, ki sem jih pojedla na hitro v avtu med vožnjo, za katera drugače, žal, ni bilo časa ... :)

Mi je pa všeč tole, zasledila sem na fb strani ...

"Spoštuj tiste ljudi, ki si vzamejo čas zate kljub natrpanemu urniku. Toda ljubi tiste ljudi, ki na natrpan urnik pozabijo, kadar jih potrebuješ."

Zato pa so v mojem življenju ljudje, ki vozijo z mano ta tempo, ali pa jih pač ne moti to, kakršna sem in to tudi spoštujejo. Take vas imam rada.

Pa lep dan. :)

Maturantski ples

Sobotno popoldne, večer in noč sem preživela malo drugače, kot pa ostale sobote. Minilo je v odlični klimi in taki lušni družbi. Prav vsaka minuta je bila nekaj posebnega. Morda sem podoživela ponovno malo svojega maturanca.

Povezovalec programa je bil Domen Valič, ki je prijetno presenetil ter maturantom in maturantkam naredil res lep večer.

Pa naj slike povedo svoje.

Naš lepi Domen, pravijo mu tudi mačo iz Trške Gore in njegova plesalka Živa.

Meni je blo super lušno in čisto prehitro je bilo konec večera.

Ok, ne bom se hvalila, ampak ... no, malo pa že lahko, ne? ;)

Z Jurijem sva zmagala na srčkovem plesu. Po spletu naklučij je Jurij dobil moder srček z napisom Harry Potter, jaz pa rdečega z napisom Ginny Weasley. Hja, pa sva zaplesala. Očitno tako "dobro", da sva na koncu pobrala glavno nagrado. :)

Na koncu še skupinska.

Pa je vikenda konec

Ta Anja zadnje čase res nekaj pošteno sanja. Kako ne, ko pa imam tedne še bolj nabite, kot pa vikende, pa že za vikend je noro.

No, ta vikend sem začela s puncami (H in B) na dolgo načrtovani tortici na Loki. Toooooliko novega, všečnega ušesom, da je padla (spet ;), pa nikoli ni izboljšav, mogoče tokrat pa bo) odločitev, da se moramo malo bolj pogosto dobivat. Ja, drugače je, kot je bilo še ne dolgo nazaj, ampak ... je zanimivo.

Sobota je minila ... zdaj, ko pomislim, v bolj klimi izležavanja. Nisem čist taprava (bila) ... no, sobotni večer pa v zanimivi družbi. ;)

V nedeljo smo v krščanske vode sprejeli našega najmlajšega člana Mladoletja, Žiga. V Štepanji vasi smo z Mladoletjem peli na krstni maši in bilo je res lepo, čarobno. Slikice še sledijo.
Popoldne smo se B potepale in iskale zakladke. Kaj vse smo našle, in česa ne, je strnjeno v tejle objavi. Pa klasika ... večerne nedeljske vaje.

Pa je vikenda konec. Ne morem verjet!

Piše se zgodovina

Današnji dan gre v zgodovino novomeških odraslih skavtov. Imeli smo prvo srečanje z bivšimi voditelji, ki so vodili Gorjanske medvede.




Zbralo se nas je kar nekaj tistih, ki želimo zbuditi spet naše skavtstvo, malo pozabljene veščine ... Lepo kaže in zelo vesela sem, da smo se tega lotili. Tako, še ena stvar več na mojem urniku, ki že tako poka po šivih. ;)

Prvi članek

V zadnji številki Skavtiča (skavtska revija) je članek o odraslem skavtstvu, katerega sva pisca Blaž in moja malenkost. :)
Klik, klik.

Pa je kar uspelo, sem kar ponosna na tale članek. ;)