Ponosna :)

Tale je pa ena čist knjižničarska. :P

Za torkovo prireditev so nas zbirmal skupaj in itak, Anja, ki ima kao največ izkušenj, bo probala neki nardit iz nas. :)

"Ajde, pa probimo", sem si rekla. Kaj pa, rada imam izzive.

Nisem čist vedla v kaj se spuščam, ampak neki bo pa že ratalo. Prvi predlog je bil kmalu porezan, so rekle, da je pretežko. Hja, nič, bomo pele pa take dolgočasne pesmice. Zbirat sem mogla med ljudskimi božičnimi, pa ne smejo bit "farške", ker to ne bi pasalo v knjižnico. Ok ... ljudske.

Začele smo z upevanjem. Hja, blo je bolj večglasno tole upevanje. Hm ... kam sem jst to pršla. :S Ampak, ok, rekla sem si, da kukrkol bo, bo naše ... se bomo fajn potrudile, pa bo neki že ratalo.

Pa smo se odločil, da bomo mel vsak dan vaje za pol urce, urco. In danes, po nekaj dneh, je stanje kot noč in dan. Al kr enograsno pojemo tam, kjer je potrebno pet enoglasno!! ;) Mamo pa tud dve pesmi, ki ju pojemo dvoglasno. Ma, odlično je! Res. In še tko zlo prijetno vzdušje, da v službi ob delu samo še mrmramo in si pojemo te komade v glavi. ;) Super je. In čist sem ponosna na te naše punce, čist razturajo! Pa sej si predstavljam. To so ženske, ki so si vedno želele pet, pa niso mele nikdar priložnosti. Evo, zdaj so čisto navdušene in že razmišljajo, da bi se priključile kakšnemu zboru. :)

Nebeško je! :D

Čist, čist en kratek posnetek za občutek. Tale je samo za našo dušo. :)