Ninica je morala priti še iz Ljubljane ... in njeni SMS-i med potjo na vsake pol minute, medtem, ko sem še finiširala v službi ... To je vse, kar sem si želela. :) PS: Nina, hvala za sladoled, sploh ne vem, če sem se ti zahvalila.
In ker torek ni bil nobena izjema, sem kosilo uspela jesti šele na poti, zato je bila šoferka kar Nina. Z razboljeno levo nogo (zaradi sklopke ;)) sva uspešno prečkali mejo, kljub šoferkinim velikim strahovom. :)
West gate sva našli v prvo. Sledilo je PREdolgo pregledovanje trgovin. To ni zame, preveč utrujajoče. Pa se je bilo potrebno malo spočit.
O tem, kolk so hrvatice napadalne, samo da nekaj prodajo. Za eno pilico za nohte, ki mi je bila všeč sem skoraj dala 40€. OMG, samo zdrava pamet me je zadržala, da nisem podlegla. In itak, samo zame je imela najboljšo ponudbo, samo 28€. Pa da zraven dobim še eno pilico pa olje za nohte pa mleko za telo ... vse to je en komplet in ne moreš kupiti samo ene stvari. Ker ni šlo vse gladko in je videla, da od naju ne bo haska je takoj ubrala drugo pot. No, tokrat bolj uspešno, Nina je kupila piling za telo. Hehe, šibka točka.
Bili sva že pošteno lačni, utrujeni, zato sva se počasi odpravili nazaj.
Hja, na poti oz. čisto na slovenski meji sva srečali dva novomeščana, ki sta nama v sosednji vrsti čisto neboječe (za razliko od naju, no, za razliko od Nine) kričala skozi okno, če se dobimo na kavi. Pa potem še enkrat, pa še enkrat. In da sta vozila pred nama tako, da sva se jima dvakrat skoraj nalimali na rito pasata ... Hjoj, ta mladina. ;)
Skratka, tale misija ... aja, nisem omenila, da sva šli v West gate z namenom, da kupim čevlje za sobotno poroko ... ja, ta misija je uspela nekako. Povrhu vsega sva imeli pa res, res lep izlet. Lepo je blo. Še ponoviva.
Če povzamem tvoje besede.
OdgovoriIzbriši"Lepo je bilo. Še ponoviva."
:)